Osnove in načela prve pomoči za pse so privzeti po človeških standardih, s katerimi se je večina od nas že seznanila. Prilagojeni so velikosti in obliki njihovega telesa. Vseeno pa psov v vseh pogledih ne moremo enačiti z ljudmi, predvsem se moramo VEDNO posvetovati z veterinarjem preden damo psu katerokoli zdravilo, ki je registrirano za uporabo pri ljudeh.

Poskrbimo za svojo varnost

Ko opazimo poškodovano žival, vedno najprej poskrbimo za svojo varnost. Ko opazimo psa ležati poškodovanega na cesti, če je le možno najprej ustavimo promet. V primeru, da je pes žrtev električnega šoka, najprej poskrbimo, da je električni tok izključen, šele potem se psu približamo. Če opazimo psa, ki se utaplja poskrbimo, da bomo sami varno prišli iz vode.

Kako psa privežemo, ga fiksiramo in poberemo

Psu, ki je pri zavesti se vedno približamo počasi, govorimo tiho in mirno, izogibamo se neposrednemu očesnemu kontaktu ter mu omogočimo, da nas ovohava. Če je le mogoče mu ohlapno namestimo povodec okrog vratu. Če povodca nimamo, se lahko poslužimo vrvi ali pasu. Namestimo ga tako, da ga vedno lahko zategnemo. Psa lahko pričvrstimo tudi tako, da ga s kratko vrvico privežemo na steber ali drevo tako, da ne more premikati glave.

Preden dvigujemo in pregledujemo poškodovanega psa mu zavežemo gobec s povojem, ruto, kravato ali trakom.

Majhnega ali kratkogobčnega psa zavijemo v brisačo in trdno držimo za vratom.

Majhnega psa dvignemo tako, da ga primemo pod prsni koš in pod vrat, pri tem zagrabimo še malo kože, da lažje obvladujemo premikanje glave.

Srednje velikega in velikega psa dvignemo tako, da ga z eno roko objamemo pod vratom, z drugo pa podpremo zadnji del telesa. Lažje ga je pobrati, če stoji, zato ga spodbujamo, da vstane.

Zelo velikih psov ne more dvigniti ena oseba, zato je lažje, da jih preložimo na odejo in jih nesemo skupaj z odejo. Če imamo desko ali nosila, psa previdno preložimo na nosila, ga takoj pričvrstimo s pasovi in poskrbimo, da ostane čim bolj miren.

CPR ali srčno – pljučno oživljanje

Preverimo stopnjo zavesti. Poškodovani psi, tudi naši lastni so lahko zelo nevarni, saj se svojih dejanj ne zavedajo.
V primeru, da je pes nezavesten, takoj pričnemo z naslednjimi koraki oživljanja po protokolu A B C:
A = airway (dihalna pot)
B = breathing (dihanje)
C = circulation (krvni obtok)

  • A očistimo dihalno pot morebitnih tujkov in strdkov krvi. Pazimo pri polzavestnih psih, da nas ne ugriznejo.  Lahko privežemo povoje na obe čeljusti in tako odpremo gobec. Pri nezavestnih psih stresemo jezik iz gobca in ga iztegnemo.
  • B dihanje preverimo tako, da opazujemo gibanje prsnega koša, gibanje nosnic, poslušamo za sapo ali preizkusimo, če se pero ali vata premika ob izdihu. V primeru, da dihanja ne zaznamo, pričnemo z oživljanjem nos na usta in TAKOJ nadaljujemo na naslednji korak.
  • C najprej preverimo bitje srca s poslušanjem in tipanjem prsnega koša na levi strani. Pulze otipamo na notranji strani stegen, na vratu ali spodnji strani zapestij.

V primeru, da pes ne diha in da pulza ne najdemo, pričnemo s takojšnjim oživljanjem nos na usta in masažo srca ter nadaljujemo dokler ne pridemo do VETERINARJA!!!!

Nos na usta oživljanje (ali umetno dihanje) izvedemo tako, da psu rahlo pripremo gobček, jezik naj se rahlo dotika ustnic, vrat iztegnemo in preko čistega robčka upihavamo zrak skozi smrček. Pri tem opazujemo gibanje prsnega koša. Upihnemo 15 do 20 krat na minuto.

Masažo srca izvajamo pri manjših psih tako, da z roko objamemo prsnico in rahlo stiskamo s frekvenco 120 na minuto (dva stiska na sekundo), nadaljujemo z 1vpihom vsakih 5 do 6 stiskov.

Pri večjih pasmah pokleknemo ob psa, z dlanjo prekrijemo srce in se opremo na drugo dlan. Pritiskamo z občutkom, da ne poškodujemo prsnega koša s frekvenco 60 do 80 na minuto.

Pri mačkah in kuncih je frekvenca višja – 180 do 200
Če reanimira ena sama oseba, razmerje med vpihi in stiski 1:30

OŽIVLJANJE VEDNO NADALJUJEMO DO PRIHODA VETERINARJA!!!

Poškodbe, ki jih spremlja krvavitev

Poškodbe z močnimi krvavitvami lahko privedejo do šoka in kolapsa, zato poskrbimo, da je krvavitev čim prej zaustavljena. Vedno poskusimo oceniti koliko krvi je pes izgubil. Psu ne dajemo tekočin in hrane, saj bo verjetno potreboval anestezijo.

Krvavitev zaustavimo z direktnim pritiskom na rano, s prsti ali čistim kosom blaga. Nato rano povijemo trdno, da zaustavimo krvavitev. Uporabimo kar nam pride pod roke, izogibamo se tkanin in vate. Tujkov, trnov in ostrih predmetov ne odstranjujemo iz ran, tesno povijemo preko. POIŠČEMO VETERINARSKO POMOČ!

V primeru, da krvavitve niso na zunaj vidne, pes izkašljuje krvavo peno, krvavo urinira, ima napet abdomen in blede sluznice TAKOJ POIŠČEMO VETERINARSKO POMOČ!!!! Obstaja možnost notranjih krvavitev in potrebna bo čim hitrejša strokovna oskrba.

Zlomi in imobilizacija okončin

Zlome okončin prepoznamo po nenormalnih položajih okončin, bolečini in po tem, da se pes na okončino ne opira  ali močno šepa. Če nismo preveč vešči je bolje, da taco pustimo pri miru in čim prej poiščemo VETERINARSKO POMOČ. Imobilizacija okončin ni nujno potrebna, če bomo psa lahko hitro pripeljali do veterinarja. V primeru poškodb na potovanjih ali v gorah, taco imobiliziramo tako, da na obe strani tace namestimo trdo in ravno oporo (deščice, karton, palice) ter taco povijemo ali prelepimo z lepilnim trakom.

Pozorni moramo biti pri odprtih zlomih, kjer je potrebno rano prekriti s sterilno gazo in taco poviti do prihoda k veterinarju. Obstaja velika možnost okužbe rane, ki bo poslabšala možnost ozdravitve.

Poškodbe glave, vratu in hrbtenice

Poškodbe glave so največkrat posledica avtomobilskih nesreč, udarcev in padcev. Psi imajo lahko moteno zavest in koordinacijo, opazimo spremembe na zenicah, lahko krvavijo iz nosu ali ust. Varno jih namestimo, očistimo dihalne poti in poskrbimo za svojo varnost. Nujno potrebujejo VETERINARSKO POMOČ.
 
Poškodbe vratu in hrbtenice so lahko posledica travme ali pa nastanejo zaradi poškodovane medvretenčne ploščice. Prvi znaki so močna bolečina in težko premikanje, ki se lahko nadaljuje do popolne paralize. Pomoč v primeru travme je usmerjena k mirovanju in imobilizaciji. V primeru poškodbe medvretenčne ploščice je nujna TAKOJŠNJA POMOČ NEVROKIRURGA, saj je tukaj čas odloča o izidu, ki je lahko ozdravitev ali paraliza psa.

Opekline

Opekline pri psih so navadno posledica avtomobilskih nesreč, ko vozilo psa vleče po vozišču, lahko nastanejo ob stiku z vročimi predmeti, tekočinami, kemikalijami ali ob izpostavljenosti električni napetosti. Opekline so lahko zelo blage in površinske ter ne potrebujejo veterinarske oskrbe. Pri opeklinah druge stopnje je prisotna bolečina, oteklina in sprememba kože. Pri opeklinah tretje stopnje oz. globokih opeklinah izpada dlaka, koža je belo ali črno obarvana, bolečina je prisotna ali je zaradi poškodbe živca odsotna, žival je lahko šokirana.

Pri opeklinah druge in tretje stopnje je veterinarska oskrba nujna.
Pomagamo lahko tako, da prizadeti del telesa ohladimo z mrzlo vodo ali zavojčki ledu. Ne nanašamo krem, mazil in losijonov. Rano do prihoda k veterinarju povijemo s čisto gazo.

Zastrupitve

Strupene snovi, ki so dnevno prisotne v našem domu in okolju lahko psi zaužijejo, inhalirajo ali se jim resorbirajo skozi kožo. Zaradi velike raznolikosti strupenih substanc so tudi znaki zastrupitev zelo različni. Največkrat se pojavi slinjenje, bruhanje, driska, slabo počutje, spremenjena zavest, lahko se pojavijo krči, drhtenje mišic, oteženo dihanje, ataksija, spremeni se barva sluznic in veznic.

V primeru, da vemo s čim se je pes zastrupil, lahko primerno ukrepamo. V ostalih primerih se orientiramo po kliničnih znakih. NUJNO shranimo embalažo strupene snovi in jo odnesemo k veterinarju!

Če sumino, da je pes zaužil korozivno snov, predvsem čistila, ne poskusimo izzvati bruhanja. Psu operemo gobec z vodo in mu damo za popiti mleko. V primeru, da je zaužil zdravila, drogo, polžji ali podganji strup čim prej izzovemo bruhanje z slano vodo, blago milnico ali razredčenim vodikovim peroksidom.

ČIM PREJ POIŠČEMO VETERINARSKO POMOČ!

Toplotni udar

Psi doživijo toplotni udar večinoma po krivdi lastnikov, ki jih pustijo v razbeljenem avtomobilu, privežejo na sonce ali jim ne zagotovijo dovolj sence.
Prvi znaki toplotnega udara so seveda zelo povišana temperatura, pes je na otip zelo vroč, se slini, lahko bruha, zelo pospešeno diha, postane ataksičen, naposled kolabira in pade v komo.

Prva pomoč je, da psa umaknemo v senco in mu (če je pri zavesti) nudimo ohlejno vodo. Hladimo ga z mrzlo vodo po tilniku, trebuhu in po šapah. Zavijemo ga v mrzlo brisačo in mu damo zavojčke ledu na trebuh in med stegna. Šape mu polijemo z alkoholom.

ČIM PREJ POIŠČEMO VETERINARSKO POMOČ!

Podhladitev

Podhladitev pri zdravih živalih je redka. Navadno je posledica travme, ko pes leži ob cesti ali je dalj časa izpostavljen dežju in mrazu. Mlade in stare živali so bolj dovzetne za podhladitve

Podhlajen pes je apatičen, se trese, se manj odziva, ima počasen srčni utrip in dihanje, lahko tudi kolabira in izgubi zavest.

Psa posušimo, ogrevamo z grelnimi blazinami in termoforji (37 – 38°C), ter ga na grelni blazini obračamo.

POIŠČEMO VETERINARSKO POMOČ!

Priročni napotki

  • mejmo shranjeno telefonsko številko veterinarske urgence v svojem mobilniku
  • pozanimajmo se o dežurnih veterinarskih postajah, ko odpotujemo na počitnice
  • svoji prvi pomoči dodajmo še nagobčnik, vrvi in rute
  • vedno najprej poskrbimo za svojo varnost