Bolhe

Bolhe so trajni zunanji paraziti, ki zajedajo pri domačih živalih, pa tudi pri človeku. Ena vrsta bolh se lahko pojavlja pri različnih živalskih vrstah. Samice odlagajo jajčeca (ena bolha lahko v 1 dnevu izleže do 40 jajčec) v bivalno okolje gostitelja (ležišče živali, posteljnino, okolico...). Iz jajčec se razvijejo ličinke (ličinke se prehranjujejo z odmrlim organskim materialom-iztrebki bolh), katere se dvakrat levijo, po 15 dneh se zabubijo. Stadij bube lahko traja različno dolgo. Trajanje je predvsem odvisno od temperature, tako da nekatere bolhe prezimijo kot bube. Tiste, ki zajedajo na sesalcih, se na račun njihove telesne temperature razmnožujejo vse leto, le pozimi je njihov življenjski ciklus nekoliko daljši. Svojega gostitelja nove odrasle bolhe najdejo na podlagi toplote, ki jo oddajajo. Da se izmotajo iz kokona, potrebujejo mehanski dražljaj, s katerim si zagotovijo, da je gostitelj v bližini. Če tega dražljaja ni, lahko mirujejo več mesecev, in tako lahko zapuščena zgradba oživi z bolhami, ko se nekdo tja vseli. Bolha lahko preživi brez hrane več mesecev, vendar pa mora samica preden lahko proizvede jajčeca zaužiti obrok krvi.

Bolhe redko skačejo iz živali na žival. Ljubljenčki bolhe dobijo iz okuženega okolja (domači vrt, kjer so pogosti gost okužene živali, tepihi, oblazinjeno pohištvo). Zaradi bolečih zbadanj ,se žival praska, grize in drgne ob predmete. Če je žival preobčutljiva na pike bolh, se lahko na koži pojavljajo alergijske spremembe (koža se odebeli in lušči, dlake izpadajo). Bolhe so lahko prenašalke nekaterih nevarnih kužnih bolezni. Lahko prenašajo povzročitelja kuge in tifusa na človeka, povzročitelja parvoviroze na psa in kot vmesni gostitelj trakulje Dipylidium caninum, prenašajo njen cisticerkoid.

Za uničevanje bolh na tržišču obstaja veliko preparatov, večino imamo pri nas na recepciji.

Klopi

Klopi so občasni ektoparaziti, ki se prehranjujejo s krvjo. V Sloveniji so najpogostejše tri vrste klopa.

Prvi je Gozdni klop (Ixodes ricinus), ki je zelo razširjen. Živi v vlažnih gozdovih, na travnikih z visoko gosto travo, v grmovjih in na podobnih nekultiviranih terenih. V suhem okolju ne preživi. Aktiven je spomladi in jeseni. Zajeda pri sesalcih, ptičih, plazilcih in človeku. Ixodes ricinus je trigostiteljski klop, kar pomeni da za svoj razvoj od jajčeca do odraslega klopa potrebuje tri gostitelje. Ličinke in bube imajo rajši manjše živalske vrste, odrasli pa večje.Za celoten razvoj potrebuje vsaj 2 leti.

Travniški klop (Dermacentor reticulatus) ima najraje odprta in vlažna okolja kot so travniki ob rekah in jezerih. Zajeda predvem pri srednje velikih sesalcih kot so ovce, govedo, psi, konji, prašiči in človek.

Rjavi pasji klop (Rhipicephalus sanguineus). Njegov celotni ciklus lahko poteka tudi v notranjih prostorih. Lahko se zadržuje celo v naših domovih, pesjakih, pasjih utah ali zavetiščih. Njegov najljubši gostitelj je pes.

Klopi prenašajo tudi različne povzročitelje bolezni. Ixodes ricinus prenaša nevarno Borrelio burgdorferi, ki pri ljudeh povzroča lymsko boreliozo, je pogost prenašalec tudi rikecije Anaplasma phagocytophilium, ki povzroča granulocitno anaplazmozo. Dermacentor reticulatus povzroča klopno paralizo in je prenašalec Babesie canis, katera povzroča babeziozo. Rhipicephalus sanguineus  prenaša Erlichio canis, ki povzroča pasjo monocitno erlihiozo, in Babesio canis.

V boju proti klopom uporabljamo različne ektoparazitike, ki jih dobite na recepciji.

Notranji paraziti

Notranji paraziti so organizmi, ki živijo v notranjosti gostitelja. Najdemo jih lahko v prebavilih, telesnih votlinah, parenhimatoznih organih, podkožju in drugih delih pri domačih živalih in človeku. Nekateri so mikroskopsko majhni, drugi pa veliki po več decimetrov. Nevarni so zato, ker črpajo organizem gostitelja in s tem pripeljejo do resnih bolezenskih stanj, kot so prebavne motnje z bruhanjem in drisko, do zaprtja, napetega trebuha, bolečin v trebuhu, neješčnosti, slabokrvnosti, hujšanja. Lahko pride do zastrupitve z iztrebki parazitov, ki povzročijo živčne krče in na koncu pogin. Notranje parazite lahko imajo že novorojeni mladiči, saj se invadirajo lahko preko placente ali materinega mleka. Okuženi mladiči, v nekaj tednih po rojstvu začnejo izločati jajčeca parazitov z blatom, preko katerega pa se okuži njihova mati. Zelo pomembno je odpravljanje notranjih parazitov. Samico, ki jo bomo parili je priporočljivo razglistiti pred parjenjem. Mladičke prvič razglistimo pri starosti 2 tednov. Nato pri 4, 6 in 8 tednih. Istočasno odpravljamo parazite pri samici. Mladičke nato do starosti 6 mesecev razgliščujemo na 1 mesec, nato na 3 mesece. Vse pse in mačke je priporočljivo razglisiti pred vsakih cepljenjem, tako imunski sistem bolje odreagira na cepivo in dosežemo večjo zaščito s cepljenjem. 

Nekateri lastniki notranjih parazitov nikoli ne opazijo, spet drugi lahko vidijo v blatu bele nitke, ali bela zrnca v obliki riža,ki so prilimani okoli anusa in povzročajo srbež. Ljubljenček se liže okrog zadnjika in se lahko celo drsa po zadku.

Določeni notranji paraziti se lahko prenašajo tudi na ljudi, ki se okužijo, če zaužijejo jajčeca parazitov, ki z iztrebki živali pridejo v okolje.

Pomembna je preventiva, redno pospravljanje iztrebkov, ustrezna higiena okolja, vode in hrane, higiena samega psa in vzdrževanje higiene lastnika (umivanje rok).

Na naši kliniki lahko dobite antiparazitike v obliki tablet ali paste.

Omeniti moramo še srčno glisto (Dirofilaria imitis), katero prenaša vrsta komarja, ki živi predvsem v vročih in vlažnih podnebjih (mediteran, tudi jadranska obala). Komar s sesanjem krvi prenese ličinke imenovane mikrofilarije v gostitelja, katere potem migrirajo po telesu. Med migracijo se 2x levijo in se po 100 dneh, ko so velike 1-2 cm, naselijo v pljučno arterijo in desni srčni prekat. Ker se kašelj pri invadirani živali pojavlja že od 2-3 mesece pred pojavom mikrofilarij v krvi, je klinična diagnoza v zgodnji fazi invazije zelo težka.  Srčna glista je zelo nevarna, saj je zdravljenje zelo težavno. V tem primeru, je zelo pomembna preventiva, posebno pred odhodom na morje.