Ena pogostejših težav, ki jih lastniki opažajo pri psih in mačkah, so prebavne težave, ki se kažejo kot bruhanje ali tekoče blato, večkrat tudi oboje hkrati.
Če težave po izključitvi tujka ter dieti z manj mastnim mesom in rižem, odpravljanjem notranjih zajedavcev in prvih zdravljenjih ne minejo, pomislimo na vnetno črevesno bolezen (IBD).
To je skupina želodčno-črevesnih bolezni, ki trajajo dalj časa in jih zato imenujemo »kronične« prebavne težave. Kliničnih znaki, ki se pojavljajo, so bruhanje, driska s primesjo krvi, spremembe apetita ter izguba teže. Simptomi trajajo nekaj časa, nato se velikokrat pojavljajo obdobja s prekinitvami teh znakov in s popolnoma normalnimi iztrebki.
Poznamo več oblik IBD, ki se ločijo glede na mesto vnetja (želodec, tanko ali debelo črevo) in tip vnetnih celic s katerimi je kronično prežeta stena črevesja (limfociti, plazmatke, eozinofilci, nevtrofilci).
Lahko se pojavi v vseh starostnih obdobjih, vendar je pogosteje prisotna pri srednje starih in starejših psih. Prav tako so bolj podvržene določenim oblikam IBD nekatere pasme psov kot npr. enteropatija z izgubljanjem proteinov pri mehkodlakih pšeničnih terierjih, ulcerativni kolitis pri bokserjih ali imunoproliferativna enteropatija pri basenjih. Za mačke je značilno, da pogosteje obolevajo pasemske živali.
Vzrok za nastanek IBD ni poznan, na razvoj lahko vpliva veliko faktorjev, kot npr. motnje v resorpciji, prekrvavitvi, psihosomatske motnje ter vnetni in parazitski dejavniki, alergeni v hrani in stranski učinki zdravil.
Ob sumu na IBD naredimo pregled krvi (hematološke in biokemične preiskave), pregled blata, da izključimo parazite (giardia, isospora, valjasti črvi …) ali prekomerno razraščanje bakterij.
Z ultrazvočnim pregledom trebušne votline pregledamo notranje organe, izmerimo debelino stene črevesja prav tako pa nam pregled pomaga tudi pri odločitvi o odvzemu vzorcev (bioptov) za potrditev IBD.
Z endoskopijo lahko vzamemo vzorce v področju požiralnika, želodca in dvanajstnika. Vzorce ostalih delov črevesja običajno jemljemo operativno. Potrebno je vzeti vsaj 6 vzorcev iz različnih področij črevesja.
S pregledom bioptov v laboratorijih potrdijo ali ovržejo sum na IBD in druge bolezni prebavil (črevesna oblika limfoma ter druge črevesne oblike raka, alergija na hrano, bakterijske infekcije ...) Po potrditvi IBD je cilj terapije v čim večjem obsegu zmanjšati prebavne težave, pridobiti telesno težo in povečati apetit.
Osnova vsake terapije je hipoalergena hrana (komercialna s hidroliziranimi proteini ali doma kuhana dieta po navodilih veterinarja), ki lahko že sama privede do omilitve težav.
Za zdravljenje se najpogosteje uporabljajo antibiotiki, kot sta metronidazol in tylosin, zaviralci imunskega odgovora (prednisolon, sulfasalzin, mesalamin), dodajanje vitaminov (B12) ob morebitnem pomanjkanju le teh ter pre- in probiotiki za vzpodbujanje rasti črevesne mikroflore.
Prognoza pri potrjeni IBD je zadržana, saj je to bolezen, ki jo lahko le nadzorujemo in ne ozdravimo! Predvsem je pomembno, da se držimo diete, ki je zelo pomemben faktor pri vzdrževanju dobrega počutja psa ali mačke, zdravljenja z zdravili po navodilih veterinarja ter redni pregledi pri svojem veterinarju.