Letošnja jesen je za veliko psov v znamenju kašljanja – zelo nalezljive kužne bolezni zgornjih dihal, ki jo imenujemo tudi kužni kašelj psov in je ena najpogostejših kužnih bolezni pri psih. Povzročitelj je lahko en ali več virusov (virus pasje kuge, virus para influence, adenovirus tipa 2, respiratorni koronavirus in pneumovirus), ki lahko delujejo samostojno ali sinergistično z bakterijami (Bordetella bronhiseptica, mikoplazme, Streptokoki). Potek in razvoj bolezni je seveda odvisen od povzročiteljev, enako pomembna pa je imunska odpornost psa.
Med psi se bolezen prenaša zelo hitro z izdihanim oz. izkašljanim zrakom, lahko že med prijaznim srečanjem na sprehodu. Inkubacijska doba je zelo različna in lahko traja od 2 dni do nekaj tednov. Klinični znaki trajajo od 5–10 dni, v tem času je tudi izločanje povzročiteljev najintenzivnejše. Vendar se nekateri povzročitelji lahko izločajo z izkašljanim zrakom še teden in več po prenehanju simptomov. Zbolijo lahko psi vseh starostnih skupin. Najpogosteje pa pride do hujših oblik bolezni in zapletov pri mladičkih, starejših in imunsko oslabljenih psih.
Klinični znaki se pojavijo nenadoma, v večini primerov zvečer ali ponoči. Psi pričnejo močno in krčevito kašljati, lahko se tudi glasno davijo. Večina lastnikov sklepa, da se jim je nekaj zataknilo v grlu. Pri nekaterih je kašelj tako močan, da celo izbruhajo želodčno vsebino ali pa belo, gosto peno. Pojavi se lahko voden izcedek iz nosu in oči. Pri lažjih oblikah je prisoten samo intenziven kašelj, splošno počutje in apetit psička nista prizadeta. Pri nekaterih se pojavi vročina, slabo počutje in nezanimanje za igro in okolico. Pri vseh primerih pa je prvih nekaj noči najhujših in navadno neprespanih za psa in za lastnike.
Bolezen ne velja za smrtno nevarno in navadno mine sama od sebe. Vsekakor pa jo je treba vzeti zelo resno in ob pojavu znakov obiskati veterinarja. V obdobju kužnega kašlja tudi ne smemo vsakega kašljanja pripisati virozi. Starejši psički imajo lahko neodkrito popuščanje srca ali kakšno drugo obolenje pljuč oz. dihal. Če smo pri psu, ki kašlja opazili slabo počutje, gnojni izcedek in oteženo dihanje, je lahko prišlo so resnejše infekcije, ki lahko vodi tudi v pljučnico in kup nezaželenih zapletov. Pri takšnih je nujna hospitalizacija z antibiotiki, infuzijami in podporno terapijo. V vseh primerih pa priporočamo izolacijo obolelih, ne obiskujemo pasjih šol in večjih parkov.
Pri lažjih oblikah kužnega kašlja posebno zdravljenje z antibiotiki načeloma ni potrebno. Veterinar vam bo predpisal zdravila proti kašlju, priporoča se tudi dodatek vitaminov za dvig imunske odpornosti. Psička ne izpostavljajte večjim fizičnim naporom in teku. Ker se kašelj sproži s pritiskom na sapnik, priporočamo uporabo oprtnice. Pes naj ima na voljo tudi dovolj mlačne vode.
Bolezen lahko do neke mere preprečimo z zaščitnimi cepljenji, vendar zaradi kompleksnosti povzročiteljev obolevajo tudi cepljeni psi. Zdrava prehrana, mirno okolje in naša skrb so zato največ kar lahko storimo za njihov imunski sistem.