Po uspešni (želeni ali nezaželeni) paritvi psice lahko brejost najzanesljivejše potrdimo z ultrazvokom od 21.-30. dan po paritvi. Pri tej starosti lahko vidimo mehurčke, vehikle, v katerih so zarodki. Od 23. dne naprej lahko z Dopplerjem vidimo bitje srca zarodka. Pri zgodnjih pregledih z ultrazvokom najlažje ocenimo število mladičev. Ker pa je pasja maternica cevasta, je zanesljivo število, predvsem pri velikih leglih, včasih težko oceniti.
Dolžina brejosti pri psici traja 64-66 dni od prvega dviga hormona progesterona nad bazalno vrednost (>2ng/ml) ali 58-72 dni od prvega trenutka, ko je psica pripustila samca. Natančnejši datum kotitve lahko seveda določimo, če merimo progesteron tekom ciklusa, saj obnašanje psice med paritvijo in dejanska oploditev lahko precej odstopata, predvsem zaradi dejstva, da so semenčice psa sposobne preživeti tudi več kot 7 dni v rodilih psice. Zato datum paritve in čas oploditve ne sovpadata dovolj, da bi točno napovedali datum kotitve. Približno starost mladičev lahko ocenimo z meritvami plodov na ultrazvočnih preiskavah.
Kotitev pri psici razdelimo v 3 faze.
Prva faza se začne v roku 24-tih ur po tem, ko progesteron pade pod 2-5ng/ml. Takrat tudi telesna temperatura pade pod 37,7°C. Ta faza lahko traja različno dolgo, od 12-24 ur in v tem času se pogostost in jakost t.i. popadkov stopnjuje, kar povzroči odpiranje materničnega vratu. Ti popadki še niso tako močni, da bi pri psici opazili napenjanje in premikanje trebušne stene. Opazimo pa spremembe v obnašanju. Psica postane nemirna, koplje in se prestavlja, pravimo, da »gnezdi«. Pogosto nočejo več jesti, včasih tudi bruhajo ali jim je slabo. Opazimo sopenje in rahlo tresavico. Pojavi se lahko izcedek iz nožnice, ki je prozoren in voden.
Drugo fazo zaznamujejo močni popadki, ki jih opazimo zaradi močnega napenjanja in premikanja trebušne stene, kar privede do porajanja mladiča. Premikanje mladiča skozi maternični vrat sproži t.i. Fergusonov refleks, ki povzroči sproščanje naravnega hormona oksitocina iz hipotalamusa, kar seveda pomaga pri nadaljnjem krčenju maternice in iztisu mladiča skozi porodni kanal.
Načeloma velja pravilo, da od iztisa enega do drugega mladiča ne sme biti več kot 1-2 uri. Seveda se lahko ta doba med različnimi porodi precej razlikuje, je pa vodilo, kdaj moramo postati pozorni, da porod poteka prepočasi in lahko ogrozi življenje nerojenih mladičev.
V tretji fazi psica izloči placento – posteljico. Placente se lahko porodijo skupaj z mladiči, ali jih izloči psica kasneje, med porajanjem ostalih mladičev. Pustimo ji, da jih poje, saj vsebujejo hranilne snovi, ki jih doječa psica potrebuje. Pomembno je, da se število izločenih placent ujema s številom kotenih mladičev. V nasprotnem primeru govorimo o zaostali placenti, kar kasneje lahko povzroči vnetje.
V primeru, da se porod ustavi ali poteka prepočasi, je nujen obisk veterinarja. Z ultrazvokom ocenimo položaj in stanje mladičev ter se odločimo kako ukrepati. Vzrokov za t.i. distocijo je več. Lahko je vzrok v maternici, ki se ne krči dovolj, v nepravilnem poteku porodnega kanala ali pa so vzrok preveliki ali napačno postavljeni mladiči. Vzrok so lahko tudi mladiči s prirojenimi defekti. Večje tveganje za distocijo pričakujemo pri psicah z enim mladičem ter pri pasmah, kjer je zaradi oblike medenice pričakovano porod težji. V nekaterih primerih distocijo lahko rešujemo z aplikacijo oksitocina in kalcija. Vendar se mora zato vedno odločiti veterinar, po natančnem pregledu psice. Slepo dajanje oksitocina se lahko konča z raztrgano maternico. Veliko primerov distocije rešujemo s carskimi rezi. Pri tem je pomembno, da je ta opravljen pravočasno, da nerojeni mladiči niso v stresu in so ob porodu vitalni. Vitalnost mladičev ključno vpliva na njihovo preživetje.
Pri večini psic brejost poteka brez težav in tudi kotijo povsem same. Same poskrbijo za mladiče, jih negujejo in dojijo. Pri psicah določenih pasem, kot so Francoski in Angleški buldogi, Pekinezi, mopsi in Bostonski terierji, njihova konstitucija v velikih primerih ne omogoča naravnega poroda. Enako velja za majhne pasme, ki imajo pogosto samo enega mladiča. Pri teh pasmah posebej svetujemo, da se brejost spremlja in posreduje s carskim rezom, ko je to potrebno. Včasih se za carski rez dogovorimo v naprej, da zagotovimo vitalne in zdrave mladiče. Prav tako se pri psicah, ki imajo velika legla pogosto zgodi, da niso sposobne kotiti vseh mladičev. Popadki se ustavijo in ostale mladiče je potrebno spraviti na svet s carskim rezom.
Pri načrtovanih paritvah svetujemo, da se brejost spremlja. Začnemo z merjenjem progesterona pred paritvijo, nato s prvim ultrazvokom, kjer se dogovorimo o morebitnih dodatnih preiskavah (vaginalni bris, cepljenje proti herpes virusu), negi breje psice in pričakovanem terminu kotitve. Pri nas svetujemo, da v zadnjem tednu brejost spremljamo ultrazvočno. Tako lahko ocenimo stanje plodov in predvidimo morebitne zaplete ob kotitvi. Vsekakor pa rejcem svetujemo, da so ob predvidenem terminu »na vezi« s svojim veterinarjem.