Predanost lastnika je ključ do uspešnega zdravljenja.

Eden prvih znakov, ki jih lastniki opazijo pri svojih mačkah, ko le-te obolijo za sladkorno boleznijo, je žeja. Čeprav so mačke navadno same sebi zadostne in jim hrana ni smisel življenja jih vendarle opazimo, da se zadržujejo pri posodi s hrano in vodo bolj pogosto kot ponavadi. Zaradi povečanega pitja vode seveda tudi bolj pogosto hodijo na stranišče, kljub močno povečanem apetitu pa pričnejo hujšati.

Zakaj? Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je kronična presnovna bolezen, kar pomeni, da nastaja dalj časa. Trebušna slinavka ali pankreas izloča premalo hormona inzulina, oz. je njegovo delovanje pomanjkljivo (rezistenca na inzulin). Inzulin je zelo pomemben pri vstopu sladkorja glukoze, v telesne celice, ki z glukozo dobijo energijo, ki jo nujno potrebujejo za svoje delovanje. Pomanjkanje inzulina ima drastične posledice tudi na presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Ker telo zaradi pomanjkanja inzulina ne more več pravilno izkoriščati sladkorja pridobljenega s hrano, prične razgrajevati maščobo. Nastanejo t.i. ketoni, ki organizem zastrupljajo in vodijo do resnih zapletov, če se bolezni pravočasno ne odkrije in ne začne primerno zdraviti.

Povečano pitje in izločanje vode ter povečan apetit se sevada lahko pojavijo tudi pri številnih drugih boleznih, pri sladkorni bolezni pa je za vse to kriva visoka koncentracija sladkorja glukoze v krvi (nad 14mmol/L). Ta privede do povečanega izločanja glukoze z urinom, ki povzroči, da telo zahteva še več tekočine – pitje vode se poveča in telo jo seveda še več izloča. Z izločenim urinom se izloča veliko glukoze, ki je v telesu vir energije, kar povzroča lakoto. Kljub povečanem vnosu hrane v telo, pa mačka hujša. Ko razumemo zakaj bolezen nastane nam je jasno, da vode in hrane nikakor ne smemo omejevati. To vodi do izsušitve organizma (dehidracije) in s tem povezanimi novimi zapleti.

Mačke pretežno obolevajo za sladkorno boleznijo tipa 2, ki je najpogostejši tip tudi pri ljudeh. Večjemu tveganju so podvrženi tisti predebeli s premalo fizične aktivnosti. Obolijo navadno mački stari pet in več let, kar 70% pa naj bi jih bilo moškega spola. Čeprav so znaki zelo specifični, diagnozo postavimo z merjenjem glukoze v krvi in v urinu. Mačke so živali, ki stres zelo težko prenašajo. V mačjem svetu si želijo predvsem miru. Zato ima večina mačk pri obisku veterinarja zaradi transporta in stresa pri odvzemu krvi, prehodno povišano koncentracijo glukoze v krvi. En vzorec torej ne pove ničesar. Meritve ponovimo na tešče, rezultate pa primerjamo s koncentracijo glukoze v urinu, ki ga lastniki ulovijo doma in merjenjem fruktozamina v krvi. Vrednost fruktozamina v krvi se zveča, če je koncentracija glukoze v krvi zvečana vsaj 14 dni. Nenadna zvečanja glukoze v krvi, ki nastanejo zaradi različnih stresnih situacij, na fruktozamin ne vplivajo. Za potrditev diagnoze potrebujemo zvečano koncentracijo glukoze in fruktozaminov v krvi, ter prisotnost glukoze v urinu.

Diagnoza SLADKORNA BOLEZEN pa ne pomeni, da naš maček ne more imeti kvalitetnega mačjega življenja. Le malo več našega časa in potrpljenja bo zahteval. Zdravljenje namreč vključuje dajanje inzulina z injekcijami dva krat dnevno, ustrezno prehrano in povečano telesno aktivnost. Poznam mačke (tudi eno svojo), ki jim tako poseganje v njihovo življenje nikakor ne ustreza. Zato morajo biti lastniki še bolj vztrajni in iznajdljivi, saj je zdravljenje nujno.

Na našem tržišču je za pse in mačke registrirano zdravilo Caninsulin. Dajemo ga dvakrat dnevno, v razmiku 12 ur. Veterinar določi začetni odmerek in nauči lastnike pravilnega postopanja s stekleničko inzulina ter pravilnega dajanja injekcij. Čeprav se na začetku marsikomu to zdi nemogoče, postanejo lastniki pravi strokovnjaki pri rokovanju z injekcijami. Inzulin vbrizgamo pod kožo, igle so zelo tanke in večina mačk injekcije dobro prenaša. Ob pričetku terapije lastniki prejmejo knjižico z navodili in informacijami o bolezni.

Zelo pomemben del terapije je tudi prehrana. Pri tistih mačkah, ki so navajene jesti ves dan, jim hrano pustimo v posodi. Na tržišču je posebna hrana za mačke s sladkorno boleznijo, ki ima veliko beljakovin in malo ogljikovih hidratov. Pomembno je, da mačke pojejo nekaj hrane pred dajanjem inzulina, saj bi v nasprotnem primeru lahko povzročili prevelik padec glukoze v krvi. Zato jim takrat ponudimo mokro hrano. Obroki naj bodo količinsko odmerjeni ter po sestavi enaki, prav tako naj bo enak čas hranjenja. Pomembno je, da imajo hrano na voljo 4 ure po inzulinu, saj je takrat njegov učinek največji.

Še en pomemben korak je potreben za uspešno zdravljenje – merjenje glukoze v krvi. Veterinarji ali veterinarski tehniki naučimo lastnike, kako pravilno izmerijo nivo glukoze v krvi. Uporabimo enak merilec, kot ga uporabljajo ljudje, glukozo pa izmerimo že v majhni kapljici krvi. Kri je najenostavnejše vzeti iz ušesnih kapilar, pri nekaterih mačkah je seveda potrebna pomoč še kakšnega družinskega člana. Pomembno je, da glukozo v krvi izmerimo 4 ure po injekciji inzulina, da lahko pravilno prilagodimo naslednje odmerke inzulina.

Eden resnejših zapletov pri zdravljenju sladkorne bolezni je prenizka koncentracija glukoze v krvi ali hipoglikemija. Do tega lahko privede prevelik odmerek inzulina ali premalo zaužite hrane (tudi zaradi bruhanja, driske). Takrat se koncentracija glukoze v krvi močno zniža, kar povzroči spremenjeno obnašanje mačke. Mačke v hipoglikemični krizi so zaspane, slabše odzivne, se opotekajo, ležijo, tresejo ali celo globoko spijo. Takšna stanja so urgentna, lastniki lahko sami pomagajo z vbrizganjem sladkorne raztopine v gobček ter mačko čim prej odpeljejo k veterinarju.

Povečati fizično aktivnost je pri nekaterih mačkah skoraj nemogoče. Pomagamo si z različnimi igračami ter z lasersko lučko, ki jo mačke lovijo. Ostalo prepustimo domišljiji lastnikov.

Uspešno zdravljenje sladkorne bolezni pri mačkah je vsaj na začetku zelo intenzivno in zahtevno. Sčasoma se tako eni kot drugi navadijo postopkov in po mojih izkušnjah zdravljenje poteka brez večjih težav. Ustrezno zdravljenje pa lahko privede tudi do tega, da začne trebušna slinavka spet sama izločati inzulin in počasi dajanje injekcij inzulina ni več potrebno. Na veselje lastnikov in njihovih mačk!